Delovanje in učinkovitost cepiv

Cepljenje je izjemno učinkovit zdravstveni ukrep in predstavlja enega največjih dosežkov človeštva, saj je v zadnjih desetletjih preprečilo več smrti in trpljenja kot katerikoli drug zdravstven ukrep. Z njim izzovemo imunost, tako da v telo s cepivom vnesemo oslabljene ali uničene povzročitelje bolezni (bakterije, viruse ali njihove delce), v primeru novejših mRNA in vektorskih cepiv pa navodilo za izdelavo delca virusa, denimo virusne beljakovine. S tem spodbudimo imunski sistem, da izdela spominske celice in zaščitna protitelesa. Če kasneje pridemo v stik s povzročiteljem bolezni, ga imunske celice in protitelesa prepoznajo in nas zaščitijo. 

Naš imunski sistem in cepiva

Naš imunski sistem je zelo kompleksen mehanizem, a ima preprosto nalogo - odstraniti tujke iz telesa. To pomeni, da mora imunski sistem tujek najprej prepoznati, nato mora v boj poslati prave obrambne celice (protitelesa) in tujke uspešno odstraniti oziroma uničiti. Ker se tujki med seboj razlikujejo, je naše telo razvilo različne vrste imunskih odzivov in imunskih celic in tako je način odstranjevanja bakterij drugačen od načina odstranjevanja virusov ali parazitov. Ti imunski odzivi morajo biti dovolj učinkoviti, da ustavijo okužbo in da hkrati v telesu ne povzročijo dodatne škode.

Naš imunski sistem ima tudi zelo pomembno lastnost, da se hitreje odzove in hitreje opravi s povzročitelji bolezni, ki jih že pozna. Zato po nekaterih nalezljivih boleznih nanje postanemo trajno imuni. Ko s cepivi v telo vnesemo oslabljene, mrtve ali delno razgrajene povzročitelje bolezni oziroma navodila za izdelavo delca virusa (mRNA in vektorska cepiva), jih na varen način »predstavimo« imunskemu sistemu. Ob naslednjem srečanju s povzročiteljem bolezni, proti kateremu smo bili cepljeni, lahko naš imunski sistem hitro in učinkovito opravi svoje delo ter namnoži ustrezna protitelesa, ki so v našem telesu ostala po cepljenju. Cepivo tako poskrbi, da smo proti določeni bolezni zaščiteni, ne da bi za njo dejansko zboleli, ali pa vsaj prepreči težjo obliko bolezni.

Učinkovitost cepiv

Nekatere nalezljive bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, kot so davica, otroška paraliza, tetanus pri otrocih in rdečke, se v Sloveniji že vrsto let ne pojavljajo več. Pri drugih (mumps, ošpice, oslovski kašelj) zaradi visokega deleža cepljenih letno zabeležimo le nekaj prijavljenih primerov. Kot je razvidno iz podatkov v spodnji preglednici, je obvezno cepljenje izjemno učinkovit ukrep za zagotavljanje zdravja.

* podatki za davico so iz leta 1946, cepljenje je bilo uvedeno 1937

Seveda so tudi boljši socialno-ekonomski pogoji, boljša prehrana, higiena, razvoj antibiotikov in sodobnih metod zdravljenja v zadnjih desetletjih posredno vplivali na nalezljive bolezni, a predvsem na večje preživetje med obolelimi. Cepljenje je neposredno vplivalo na zmanjšanje pojavnosti teh bolezni. Dober dokaz za to so norice. Proti njim pri nas ne cepimo sistematično in tako norice še dandanes, kljub boljši higieni in prehrani, preboli skoraj vsak otrok in število obolelih je še vedno enako kot v 50. letih prejšnjega stoletja.

Je bolj učinkovito cepiti ali preboleti?

Cepljenje povzroči enak ali boljši odziv imunskega sistema kot okužba, vendar brez zapletov in tveganj, ki bi jih povzročila bolezen. Številne nalezljive bolezni, proti katerim se lahko cepimo, se namreč lahko končajo s smrtjo, pustijo trajne posledice in invalidnost ter povzročijo veliko bolečine in trpljenja. Oglejmo si vprašanje cepiti ali preboleti na primeru ošpic.

Naravna imunost: Ošpice so močno nalezljive, za njimi bo zbolelo kar 90 % vseh, ki so bili v stiku z bolnikom in ki pred boleznijo niso zaščiteni. Na resnost in rezultat zapletov v veliki meri vplivajo starost, predhodno zdravstveno stanje in morebitne pridružene bolezni. V državah z urejenim zdravstvenim sistemom lahko pričakujemo, da bodo zaradi ošpic na vsakih 1.000 obolelih umrli od 1 do 3 ljudje. Pri enem od vsakih 2.000 bolnikov se bo razvilo vnetje možganov, 5 od vsakih 100 bolnikov pa bo dobilo pljučnico. Resne zaplete lahko pričakuje kar tretjina vseh obolelih. Tisti, ki bodo preživeli z ali brez trajnih posledic, bodo na ošpice imuni do konca življenja. Naravna okužba z virusom ošpic ne okrepi našega imunskega sistema, temveč ga za več tednov ali mesecev močno oslabi in naše telo izpostavi drugim okužbam, katerim bi se sicer lahko izognili.

Cepljenje: Resen neželeni učinek ob cepljenju proti ošpicam se pojavi pri enem na milijon cepljenih. Ob prejemu dveh odmerkov cepiva proti ošpicam bo protitelesa razvilo med 97 in 99 % cepljenih. Po cepljenju je raven protiteles nekoliko nižja kot po naravni okužbi, vendar serološke in epidemiološke raziskave kažejo, da je s cepljenjem pridobljena imunost dolgotrajna in pri večini cepljenih traja vse življenje.

Finančni vidik učinkovitosti cepiv

V Sloveniji smo leta 2018 za cepiva porabili 6,1 milijonov evrov ali 0,2 odstotka zdravstvenega proračuna. Strošek cepiv je tako znašal 2,99 evra na prebivalca. Verjetno ni treba posebej izpostavljati, da bi bili samo neposredni stroški zdravljenja enega bolnika z eno od nalezljivih bolezni, ki jih lahko preprečimo s cepljenjem, precej večji. To je lepo vidno na primeru izbruha ošpic v Kaliforniji leta 2008. Z ošpicami se je okužilo 11 otrok, vsi necepljeni. Ošpicam je bilo izpostavljenih 839 ljudi, poleg tega je moralo 48 malčkov, ki so bili še premajhni, da bi bili cepljeni, ostati v karanteni. Analiza je pokazala, da so stroški obvladovanja bolezni in preprečevanja njenega širjenja znašali 10.376 dolarjev na okuženega otroka ter dodatnih 775 dolarjev za otroka v karanteni. Skupni stroški izbruha so tako nanesli več kot 150 tisoč dolarjev. Strošek cepljenja teh 11 otrok bi znašal nekaj deset dolarjev.

Cepiva so torej tudi finančno gledano izjemno učinkovita, saj z majhno investicijo lahko preprečimo  številne in zelo drage finančne posledice, ki jih prinesejo neposredni stroški zdravljenja, pa tudi posredni stroški bolezni, invalidnosti in smrti.