Ponovno je čas, ko bomo več v naravi, kjer se lahko srečamo s klopom – in to srečanje se lahko tragično konča. Ena od bolezni, ki jih prenašajo klopi, je klopni meningoencefalitis (KME). Posledice so lahko usodne ali doživljenjske. Pred KME se lahko učinkovito zaščitimo le s cepljenjem. Cepljenje je zaenkrat brezplačno za odrasle, rojene od leta 1970 do 1980, ter za otroke, rojene od leta 2016 dalje, vsako leto pa se v program dodajo nove generacije ljudi.

Pred začetkom sezone klopov je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravil novinarsko konferenco, na kateri so predstavili izkušnjo pacienta, o bolezni in njenih uničujočih posledicah pa sta spregovorila infektolog prof.dr. Franc Strle ter mag. Klemen Grabljevec z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča.

Slednji je poudaril, da zdravljenje in rehabilitacija enega samega bolnika družbo staneta več sto tisoč evrov, hkrati pa kot družba s tem izgubimo tudi produktivnega posameznika, saj so posledice hude oblike te bolezni lahko doživljenjske. Ob tem bi lahko bolezen preprečili s preprostim, varnim in učinkovitim cepljenjem, katerega strošek znaša le nekaj deset evrov.

Potek bolezni je lahko grozljiv

Prof. dr. Franc Strle je opomnil je, da večina okužb mine brez simptomov, bolezen pa se razvije pri približno 10 % tistih, ki se okužijo. Pri več kot polovici odraslih, ki zbolijo, in manj kot polovici otrok je prizadeta možganovina. Začnejo se jim tresti roke, prsti, jezik, težave imajo s spominom in razmišljanjem, so zaspani, lahko pride do nezavesti. Pri 5 do 10 % bolnikov s težjo klinično sliko pride tudi do ohromitev.

Na dihalnem aparatu do konca življenja

Kot pravi prof. dr. Strle, so »odrasli bolniki v povprečju hospitalizirani 7 dni, nekateri manj, nekateri pa tudi zelo zelo dolgo. Zelo hudo je, ko pride do motenj zavesti, krčev in ohromitev, ti bolniki gredo na enoto intenzivne terapije. Največkrat pride do asimetričnih ohromitev ramenskega obroča, redkeje kolčnega obroča, najhuje pa je, ko so ohromljene dihalne mišice, zato je potrebno umetno predihavanje. Težavno je, ker gredo te ohromitve razmeroma slabo nazaj. Če so prizadete dihalne mišice, so ti reveži vezani na dihalne aparate vse življenje, kar je grozljivo.«

V povprečju za odrasle velja, da so v bolnišnici en teden in dela nezmožni en mesec, pri  tretjini pa ostane postencefalitični sindrom. Slabo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, težave z zbranostjo… »Človek ima kup težav, a nič konkretnega za pokazati zdravniku, kakovost življenja pa je vseeno bistveno slabša, nekateri se ne morejo vrniti na delo,« pravi prof. dr. Strle. Postencefalitični sindrom se do enega leta po preboleli bolezni izboljšuje, posledice, ki dotlej ne izginejo, pa večinoma ostanejo s človekom še naprej. Še posebej to velja za ohromitve, ki se slabo popravljajo.

Na novo se moraš naučiti celo požiranja

Kako zahtevna je rehabilitacija človeka, ki je v težji obliki prebolel KME, pa je opisal mag. Klemen Grabljevec z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Ker so bolniki dolge mesece priključeni na ventilacijo, so njihove gibalne, dihalne, govorne in požiralne funkcije popolnoma oslabele, imajo tudi okvare kognitivnih funkcij, kot so spomin, koncentracija, pozornost in vidno-prostorska orientacija.

»Večina bolnikov, ki pridejo k nam, je nepomičnih, običajno ne morejo požirat, zato so hranjeni s cevkami v želodec, imajo težave z dihanjem in se težko sporazumevajo. Pri takšnih bolnikih je že za majhen napredek potrebna dolgotrajna in intenzivna rehabilitacija,« pravi mag. Grabljevec.

Takšnega bolnika morajo na novo naučiti vsega - premikanja rok, nog, stopal, sedenja, stoje, požiranja, oblačenja, uporabe različnih pripomočkov, orientacije v prostoru in času in, če je možno, tudi hoje. A ta običajno nikoli več ni enaka, kot pred boleznijo.

Ob zaključku rehabilitacije nekateri, še posebej starejši, niso več sposobni samostojne skrbi zase. »Vsaka huda oblika KME, ki bi ga lahko s cepljenjem preprečili, je udarec za posameznika in njegovo družino, pa tudi za  družbo. S tem izgubimo produktivnega člana družbe, stroški zdravljenja takega bolnika pa znašajo več sto tisoč evrov. Zato se je treba vprašati, ali ne bi bilo tudi s finančnega vidika bolje preprečiti te bolezni, kot pa plačevati drago zdravljenje,« je omenil mag. Grabljevec.

Zanimanje tudi za brezplačno cepljenje skromno

Na novinarski konferenci je nekaj podatkov o KME predstavila nacionalna koordinatorica programa cepljenja dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ, ki je izpostavila, da Slovenija sodi med države z največjo pojavnostjo KME v Evropi, poleg Baltskih držav in nekaterih delov Skandinavije. Največ s KME okuženih klopov in s tem primerov bolezni beležimo na  Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji.

Število prijav klopnega meningoencefalitisa in smrti po letih v Sloveniji

 Vir: NIJZ

Število primerov se je v zadnjem desetletju zmanjšalo, a po mnenju dr. Grgič Vitek najverjetneje ne zaradi cepljenja, saj je zanimanje za cepljenje proti KME pri nas precej majhno. Denimo - med otroki, rojenimi v letu 2019, jih je s tremi odmerki cepljenih 23,2 %, med odraslimi, rojenimi v letu 1973, pa je tri odmerke cepiva proti KME dobilo le 6,9 % ljudi. Obe omenjeni skupini spadata med tiste, ki jim po programu pripada brezplačno cepljenje.