norice
Norice so zelo nalezljiva bolezen, pri nas jo preboli skoraj vsak otrok. Virus noric ostane v telesu in se lahko mnogo let kasneje ponovno aktivira in povzroči herpes zoster ali pasavec. Predvsem pri starejših je lahko slednji izjemno boleč.
Norice povzroča virus varicella-zoster, ki spada med herpes viruse. Prenaša se kapljično, z zrakom in z neposrednim stikom. Norice uvrščamo med tako imenovane otroške bolezni. Ker so izjemno nalezljive, jih do 15. leta preboli 90 % otrok. Bolniki so kužni dva dni pred pojavom prvega izpuščaja in ves čas svežih izpuščajev. Ko se vsi mehurčki posušijo, otrok ni več kužen.
Od okužbe do pojava bolezni lahko mine tudi do 30 dni, najpogosteje pa se bolezen pojavi med 14. in 16. dnevom po okužbi. Za bolezen so značilni mehurčkasti izpuščaji na koži, pa tudi na sluznici in spolovilu. Običajno bolezen spremlja tudi rahlo do srednje povišana telesna temperatura. Pri zdravih otrocih bolezen praviloma poteka brez zapletov in v razmeroma blagi obliki, pri odraslih pa je potek bolezni običajno hujši.
Specifičnega zdravila za norice ni, lajšamo le simptome bolezni. Povišano temperaturo znižujemo z antipiretiki, denimo s paracetamolom (ne z aspirinom), srbenje pa olajšamo z uporabo antihistaminikov. Bolnika umivamo samo z mlačno vodo, brez uporabe mil ali gelov za tuširanje. Po umivanju z brisačo samo popivnamo odvečno vodo. Bolnik mora med prebolevanjem noric počivati in ostati doma, dokler je kužen. Če se pojavijo zapleti ali hujša oblika bolezni, bolnik sodi v bolnico.
Norice se pojavljajo po vsem svetu. Pri nas so izbruhi najpogostejši v poznih zimskih in zgodnjih pomladnih mesecih, a seveda lahko zbolimo tudi poleti ali jeseni. Prebolele norice povzročijo imunost za vse življenje, vendar virus ostane v telesu in se lahko aktivira kasneje ter povzroči pasovec oziroma herpes zoster.
Slednji najpogosteje prizadene starejše, lahko pa tudi mladostnike in otroke. Najpogostejši in najnadležnejši zaplet pasavca, ki dolgoročno lahko močno okvari kakovost življenja in ljudi pripelje na rob obupa, je huda bolečina, ki jo imenujemo postherpetična nevralgija. Žal jo je težko obvladati, saj protibolečinska zdravila ne pomagajo.
Ker ni mogoče predvideti, kateri izmed otrok bo imel težji potek noric in morebitne zaplete ob njihovem prebolevanju, je namerno izpostavljanje otrok noricam, da bi jih čim prej preboleli, nevarna praksa. Boljša odločitev je zaščita s cepljenjem. To namreč učinkovito preprečuje okužbo z varicella-zoster virusom ter tako preprečuje norice in herpes zoster.
ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA
Da bi preprečili hujši potek bolezni, je cepljenje priporočljivo za vse starejše od 12 mesecev, ki še niso preboleli noric. Kdor ne ve, ali je norice že prebolel, se lahko pozanima pri osebnem zdravniku, saj bi moral zapis o prebolelih otroških boleznih biti v zdravstvenem kartonu. V posameznih primerih si lahko pomagamo tudi s krvnimi testi, ki pokažejo ali je oseba prebolela norice ali ne. Podatek o prebolelih noricah je zelo pomemben za ženske v rodni dobi, saj lahko okužba v nosečnosti privede do hujših zapletov.
Zaradi pričakovanega hujšega poteka je cepljenje še posebej priporočljivo naslednjim skupinam ljudi, ki še niso preboleli noric:
- ljudem vseh starosti, ki so v remisiji akutne levkemije ali so pri njih indicirani visoki odmerki kortikosteroidov ali imunosupresivnih zdravil zaradi bolezni ledvic, težke astme ali drugih bolezni ali pred presaditvijo organov ter po presaditvi krvotvornih matičnih celic
- ženskam v rodni dobi, ki niso noseče,
- ljudem, katerih družinski člani in druge bližnje kontaktne osebe imajo okrnjeno imunost,
- dijakom in študentom zdravstvenih programov,
- zaposlenim, ki so pri opravljanju dela izpostavljeni okužbi. Cepljenje je zlasti pomembno za zaposlene v zdravstvu, ki pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno na oddelkih za bolnike z oslabljeno imunostjo.
Cepijo se lahko tudi ljudje, ki so bili izpostavljeni noricam. Cepljenje v 3 dneh po izpostavitvi lahko prepreči okužbo ali spremeni potek bolezni.
Cepivo se injicira v mišico ali pod kožo. Potrebna sta dva odmerka v razmiku 4 do 6 tednov. Cepimo se pri izbranem osebnem zdravniku.
Cepljenje je samoplačniško, razen ko cepljenje odredi zdravnik ustrezne specialnosti.
UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA
Cepivo vsebuje žive oslabljene viruse noric. V ZDA, kjer je cepljenje proti noricam že dobro uveljavljeno, so ugotovili, da se ob cepljenju tveganje za okužbo z noricami zmanjša za 90 %. Ob morebitni okužbi pa bolezen poteka v blažji obliki, saj se za približno 90 % zmanjša tudi delež bolnikov s hujšo obliko, ki zahteva zdravljenje v bolnici.
V Sloveniji otrok proti noricam ne cepimo sistematično in pojavnost noric je že več let približno enaka. Preboli jih skoraj vsak otrok in število obolelih se ne zmanjšuje, še vedno je enako kot v 50. letih prejšnjega stoletja. Tako so norice najboljši dokaz, da boljša higiena in prehrana na preprečevanje nalezljivih bolezni nimata vpliva, temveč da so za znaten upad nalezljivih bolezni odgovorna cepiva.
KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI
Kdo se ne sme cepiti?
Cepiva proti noricam ne smejo prejeti nosečnice, po cepljenju pa ženska ne sme zanositi še 1 mesec. Bolniki, ki imajo kakršno koli bolezen, ki vpliva na imunski sistem, se morajo pred cepljenjem temeljito posvetovati z zdravnikom. Zdravnik se bo glede na bolezen odločil o primernosti cepljenja.
Proti noricam se ne smejo cepiti tudi ljudje:
- ki imajo hujšo alergijo na katerokoli sestavino cepiva ali pomožno snov (želatino, neomicin …)
- bolniki z levkemijo in krvnimi diskrazijami (motnjami v delovanju krvnih celic),
- bolniki s katerokoli vrsto limfoma ali druge rakave novotvorbe, ki vplivajo na krvni in limfni sistem,
- ki prejemajo imunosupresivna zdravila (vključno z velikimi odmerki kortikosteroidov),
- bolniki z aktivno nezdravljeno tuberkulozo.
Neželeni učinki
Kot vsa cepiva in zdravila imata tudi cepivi proti noricam nekaj neželenih učinkov. Pogosto pride do bolečine in rdečine na mestu vboda. Na mestu vboda se lahko pojavi tudi noricam podoben izpuščaj. Pri posameznikih se občasno pojavijo tudi rahlo povišana telesna temperatura, okužbe zgornjih dihal, bruhanje in driska.
Poročila o vseh zabeleženih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.